Vrtec je ustanova, kjer otrok preživi del svojega časa med vrstniki. Igra kot eden pomembnejših dejavnikov otrokovega razvoja, poteka v skladu z nacionalnim programom, imenovanim Kurikulum. Dejavnosti v vrtcu so organizirane tako, da otrok razvija svoje sposobnosti in potenciale na različnih področjih; uči se samostojnosti, pridobiva nova znanja in izkušnje v odnosu do sovrstnikov in odraslih, obenem se uri v sporazumevanju …
Ob začetku šolskega leta se vzgojitelji srečamo s številnimi novimi izzivi. Tudi mi se moramo uglasiti s skupino otrok, ki nam je zaupana. Običajno del otrok že poznamo, ampak za nami je poletje. V času dopustov je vrtec organiziran tako, da se skupine združujejo. Spremembe, ki takrat nastanejo, vplivajo na osnovno celico skupine. V mesecu septembru se ponovno združimo, pogosto v novem prostoru, in k jedru skupine postopoma vključujemo otroke novince.
V uvajalnem obdobju, kot ga imenujemo, posvečamo veliko pozornosti medosebnim odnosom in počutju otrok. Pri tem so nam v veliko pomoč informacije staršev o otrokovem značaju, njegovih navadah, izkušnjah, potrebah… Zelo pomemben je vsakodnevni stik in izmenjava informacij o otrokovem počutju tako doma kot v vrtcu.
KAKO LAHKO POMAGATE OTROKU K USPEŠNEJŠEMU VKLJUČEVANJU?
Menimo, da je bolje, če otroka vključite v vrtec postopoma. Nekaj osnovnih informacij o življenju in delu v vrtcu boste slišali na prvem roditeljskem sestanku, ki bo v sredini junija. Ostale podatke, ki se navezujejo na uvajanje otroka, bosta staršem predali vzgojiteljici, skupaj z njima se boste dnevno dogovarjali o nadaljnjem poteku uvajalnega obdobja.
Z vstopom v vrtec se pri otrocih pojavijo različni strahovi povezani s spremembami, ki takrat nastopijo (odhod iz varnega zavetja družine v nov prostor, navezovanje novih odnosov z neznanimi osebami, spremembe dnevne rutine …).
Republiški aktiv svetovalnih delavcev Skupnosti vrtcev Slovenije je pripravil nekaj priporočil, ki naj bi pomagala otroku pri vključevanju v novo skupnost.
PRED VKLJUČITVIJO V VRTEC
- Že pred vstopom v vrtec je dobrodošlo, da otroka postopoma navajajte na vašo odsotnost (prosite svoje bližnje, da občasno popazijo na nanj).
- Otroka vzpodbujajte k samostojnosti pri jedi, obuvanju, skrbi zase, pri igranju …
- Predvsem starejši otroci naj poznajo svoje stvari – obleko, obutev …
- Pomembno je, da otroka postopoma urite v potrpežljivosti, da se ne bo v vrtcu počutil zapostavljenega, ker ne bo mogel biti vedno prvi.
- Otroku, predvsem nekoliko starejšemu, pripovedujte o življenju v vrtcu (pri tem si lahko pomagate s slikanicami, o vrtcu lahko povprašate znance otrok, ki obiskujejo vrtec, otroku poskusite razložiti vzroke za vključitev v vrtec).
- Sami poskušajte gledati na vrtec v pozitivni luči, ker se vaši občutki in odnos do vrtca prenašajo na otroka in njegovo doživljanje vrtca.
OB VKLJUČITVI IN PO NJEJ
- Pomembno je postopno uvajanje otroka v vrtec s prisotnostjo enega od staršev. Običajno se za to odloči mama. Včasih se izkaže, da se otrok laže in hitreje navadi na spremembo ob očetu. Predlagamo, da se o tem starša med seboj pogovarjata ter dogovorita, kod bo prevzev to vlogo. Če se zgodi, da mama ločitev od otroka težko sprejme ali jo razume celo kot izgubo, nehote svoje občutke prenaša na otroka in verjetno bi bilo za oba laže, da pobudo prevzame oče.
- Prehod v vrtec bo za otroka lažji, če bo imel ob sebi predmet (igračo, ninico,…), ki ga povezuje z domom (“diši po mami”) – ob njem se otrok počuti bolj varnega.
- Doma poskrbite, da otroku omogočite več telesnega kontakta, ljubkovanja, le-to deluje blagodejno in olajša marsikatero čustveno stisko.
- Otroku povejte, da boste zagotovo prišli ponj. Poskrbite za rutino pihoda in odhoda (postopki in čas naj bodo približno enaki), ker to pomembno vpliva na doživljanje občutka varnosti in zaupanja.
- Poskrbite, da bo otrok redno prihajal v vrtec, kljub začetniškim težavam.
- Do otroka bodimo potrpežljivi, kadar se vede drugače, sicer bo otrok našo nestrpnost in nezadovoljstvo doživljal kot lasten neuspeh.
- Redni pogovori med starši in vzgojiteljico razblinijo marsikateri pomislek ali strah o otrokovem vključevanju v novo okolje.
Pomembno je, da se strokovni delavci vrtca in staši med seboj dopolnjujemo v skrbi za otroka ter gradimo medsebojno zaupanje.
