V mesecu februarju smo se tudi pri Pedenjpedih skušali dotakniti kulture. Ki je nek širši pojem oz. vse kar mislimo, govorimo, sprejemamo, ustvarjamo in živimo ter je prav, da jo privzgajamo že pri najmlajših. Zato smo si skozi ves mesec vzeli čas, za stik z lastno kulturo, ne samo na dan pred 8. februarjem.
Otrokom smo poskušale prek slikovnega gradiva, knjig in animiranega filma predstaviti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, njegova dela, kje je živel… Niti pričakovale nismo, da jih bo vse skupaj tako pritegnilo.
Tako smo ustvarili zanimive zrcalne slike Prešernovega portreta.
Kot nekoč smo poizkusili pisati z gosjimi peresi.
Znova in znova smo prebirali balado Povodni mož in se prek ilustracij poistovetili s strašnim Urškinim koncem.
Nastali so tudi zanimivi zapisi o tem kdo je France Prešeren, kaj je počel in kje je živel. Trije izmed njih so pred vami za pokušino, ostale pa si lahko preberete na naši razstavi.
VITA, 5. let:
To je France Prešeren. Imel je črne lase in oblačila in mašnico in malo belega. Je živel dolgo, dolgo časa nazaj. On je pisal z gosjim peresom in s črno barvo in je pisal pesmi.
Mi smo poslušali o povodnem možu. Urška je bila lepa v roza obleki in potem je prišel povodni mož in ona je rekla: «Nobene stopince še nisem plesala…« In pol sta se vrtela in vrtela, kot bi ju nosil vihar. In pol so prišli črni oblaki in je povodni mož rekel: »Ne maram za gosli, za bas!« In pol jo je odnesel v Ljubljanico in sta se še 3 krat zavrtela in sta šla noter. Edino vrtinec so videli čolnarji.
Je živel v hiši in ne v gradu. So imeli mizo in 3 stole in klop, črno kuhinjo, lesene loparje za kruh. In kuhinja je taka, kot bi šel avto skozi tunel, je tak polkrog.
V Ljubljani je tudi spomenik in tam berejo njegove pesmi. V Kranju je tudi. Tam pa je umrl in je tam tudi pokopan.
Julijo je imel France Prešeren rad. Ona pa ga ni marala in je bil žalosten. Je imela belo obleko in moder šal.
France Prešeren je napisal še eno pesem, ma ne vem, kako ji je ime. Takrat vstanemo, smo tiho, se usedemo in nič ne ploskamo.
Pravili smo mu tudi doktor fig, ker jih je imel vedno v žepu. Danes pa se drugi oblečejo v Franceta Prešerna in pridejo na obiska v vrtec in jim prinesejo fige.
FILIP, 3. leta:
To je France Prešeren. Je čuden. Ima črne lase, oči, obrvi, majico, rutko in kožnat obraz.
Pisal je pesmice in je prečrtal, ker mu niso bile všeč. Smo brali o povodnem možu. Urška je bila lepa in povodni mož je bil tudi lep, ma se je potem spremenil in je imel dolge nohte, da lahko opraska ribe ali morske kite. In potem jo je odvlekel v Ljubljanico v reko in potem je umrla.
France Prešeren je živel v hiški in je imel stopničke in streho trikotno.
ELI, 3. leta:
Je imel črna oblačila. Je bil tako malo žalosten. Lase je imel črne, kodraste kot jaz. Je pisal s peresom muziko.
Mi je bila všeč knjiga o povodnem možu. Znočilo se je. Ni bilo nobenega. Urška je šla s kočijo. So hiteli na ples. »Podaj mi roko,« je rekel povodni mož. Strašno gromenje. Pridejo črni oblaki in vetrovi. »Ne boj se potokov šumenja! Ne boj se vetrov! Le urno, le urno pozno je že!« Potem ni več Urške. Je šla v temno vodo v Ljubljanico. Je bil tako strašen. Je imel tako strašne nohte in pol je ni bilo več. Je umrla.
Je živel v hiši. Je imela majhna okenca in posteljice, eno gor, eno dol. Je Jana povedala, da ko je bila majhna je njeni noni ena hiša zagorela in so morali sezidati novo.
Julika pa ga ni marala in je imela velike uhančke.
Dotaknili smo se tudi simbolov slovenske države in izdelali slovensko zastavo v tehniki trganke.
Ker smo se v tem času veliko novega naučili, spoznali, ustvarili in zapisali, smo sprejeli odločitev, da to pokažemo tudi širši javnosti prek razstave, ki je od 21. februarja 2025 na ogled v Trgovskem centru Spar v Pivki.
VABLJENI K OGLEDU.
