Ko smo se nekega dopoldneva odpravili ven, smo po naključju našli gozdiček, v katerega radi zahajajo tudi šolarji podružnične šole Šmihel. Tudi nam je bil prijeten smrekov gozdiček, nedaleč od šole, zelo všeč. V njem smo se vsi dobro počutili. Najmlajši so raziskovali teren in naravne materiale, starejši otroci pa so občudovali in preizkusili gozdne kotičke, ki so si jih izdelali šolarji: kurišče, šotor iz vej, leseno hišico…
Vse to pa ni ostalo skrito niti našemu palčku. Že naslednji dan nam je na našem koledarju pustil listek s sporočilom, da naj gremo ponovno v gozd. Ni nam bilo treba dvakrat reči in že smo bili urejeni za ven. V gozdičku pa nas je čakalo presenečenje. Na veji enega izmed dreves je visela palčkova torba. V njej pa rozine, suhe slive, marelice in knjiga.
Kaj takega! Da bi brali pravljico v gozdu, tega se lahko domisli le naš palček! Uživali smo v poslušanju pravljice in se nato še posladkali s suhim sadjem. Ostalo pa nam je tudi dovolj časa za prosto igro. Čas v naravnem okolju je prehitro minil, a smo se vsi strinjali, da v gozdiček zagotovo še pridemo.
Ker ni decembra brez peke piškotov, smo tudi Pedenjpedi ob pomoči Ivanine none pripravili testo in spekli okusne piškote. Mmmm, kako je dišalo po vsej šoli!
Ker vemo, da imajo v decembru pomočniki dobrih mož veliko dela, smo se tudi mi odločili, da bomo za eno dopoldne postali čisto pravi tiskarski mojstri. Amadeinemu atu, po poklicu tiskarju, smo pomagali tiskati darilne torbice.
Ponosno in pogumno smo rokovali s pravim tiskarskim strojem, izbirali snežinke in izdelali unikatne torbice.
Hvala vsem, ki nam kakorkoli polepšate in popestrite decembrske dni.
Mi smo vsakega od vas zelo veseli!
Otroci iz skupine Pedenjpedi z Erno, Jano in Katjo