Tako bi se glasil pregovor skupine Barvice. Z otroki se navajamo in raziskujemo skrivnosti “vrtca”. Večino časa smo res znotraj “hiške”, ampak moramo vsak dan iti tudi ven na svež zrak.
V igralnici je glavna igra “dajmo vse iz polic in škatel” in “okušajmo, kar nam pride pod roke”.
Vsak dan pojemo. Res veliko pojemo. Otroci najraje prisluhnejo, če petje spremlja igranje kitare. V našem “pevskem kotičku” imamo sličice z besedili pesmi. Tako lahko vzgojiteljice razumemo otroke, katero pesem si želijo, da jo zapojemo.
Pokriti del terase nam je zelo všeč, saj v toplem in suhem vremenu se lahko na njej igramo brez posebnih priprav (beri jope in čevlji) za bivanje na prostem.
Tisto ta pravo pa je, ko se v garderobi obujemo in oblečemo za ven. Otrokom ta del dneva veliko pomeni, ker ne le, da se otroci zunaj bolje počutijo, da jim mine “hipna utrujenost”, posuši kakšno solzo … počasi usvajajo “urnik vrtca”, ker po bivanju na prostem sledi kosilo, počitek in nato pridejo starši. Tako gradijo v sebi občutek varnosti, ki je ena najbolj osnovnih otrokovih potreb, ki pa se otrokom z vstopom v vrtec malo “zamaje”.
Preživljanje časa na terasi. Igrala so super, ampak kamenčki so še boljši.
Tudi z druge strani vrtca so igrala. In kamenčki 🙂
Pozno jeseni drevesa odvržejo listje. Veter jih je rad prinesel tja, kjer smo mi hodili. Zato je postala naša navada, da najprej mečemo listje v zrak. Otroci so bili nad dejavnostjo navdušeni. Ko smo listje z metanjem dovolj raztresili naokrog, da se ga je težko dajalo na kupe, smo odšli naprej 🙂
