Prijetno topel pomladni dan smo, takoj po zajtrku, izkoristili za pohod do Velike Pristave. Tokrat smo ga nadgradili še z ogledom domačih živali. Naša turistična vodnica je bila, domačinka in najstarejša deklica pri Pedenjpedih, Vita. Najprej nas je peljala do ograjenega pašnika, kjer sta se mirno pasli dve kobili s svojima žrebičkoma.
Pozdravit nas je prišel tudi Vitin in Matičev kuža Tačko. Čez cesto pa smo imeli priložnost videti, čredo krav.
Skupaj smo odšli še do hleva, kjer so nas z glasnim mukanjem pozdravile krave molznice. Opazili smo tudi, da so se iz toplih krajev vrnile domače lastovke. Le te so veselo zletale ven in noter iz hleva ter hitele z obnavljanjem svojih gnezd.
Pot nas je nato vodila do naše dobre prijateljice kobile Astre, s katero smo se spoprijateljili že v jesenskih dneh. Bila nas je zelo vesela. Glasno je rezgetala in se pustila božati.
Naš zadnji ogled pa je bil na domačiji pri Jernačevih, kjer smo videli nekaj dni stare teličke, njihove mame krave in prašiče treh velikosti. Nekateri otroci so prvič v živo videli domače živali in so se srečevali z različnimi občutki. Od strahu do poguma, zadržanosti, veselja, radovednosti…
Po zaključku turističnega vodenja naše vodnice Vite smo se ustavili še na igralih. Tam smo se okrepčali z malico in imeli še dovolj časa za prosto igro.
Polni novih vtisov smo se do kosila vrnili nazaj v vrtec in si čestitali, saj smo pohod do Velike Pristave opravili vsi. Od leto in pol starih otrok do šestletnikov. V vozičku se je peljala le naša najmlajša 11-mesečna deklica.
POZDRAV IZ ŠMIHELA OD OTROK IZ SKUPINE PEDENJPEDI Z ERNO, JANO IN KATJO