Bolj ko se učim, bolj mi je jasno, kako lahko le dober temelj v mladosti prikliče v starosti srečo.
(Gottfried Keller)
Zakaj so stari starši pomembni v otrokovem življenju?
Stari starši so vez z našo dediščino.
Stari starši so prava zakladnica zgodbic iz preteklosti in otroci jih izredno radi poslušajo. Raziskave se pokazale, da poslušanje o preteklih obdobjih, ko je bilo življenje mnogo težje kakor danes, nam lahko bistveno olajša soočiti se in premagati lastne ovire in tegobe. Stari starši so vez z našo dediščino, ki otroku pomaga razumeti kdo je, od kod prihaja, da pripada nečemu večjemu in mu da občutek identitete.
Babica in dedek sta sproščena.
Stari starši so do svojih vnukov ljubeči in radi preživljajo čas z njimi – ravno tako kakor starši, a brez epizod stresa in živčnosti.
S svojo starševsko kilometrino se z vnuki ne bodo spuščali v boj zaradi malenkostnih in nepomembnih svari,
Vedo kaj je pomembno za otroke.
Stari starši vedo kaj je za otroke pomembno: neprecenljive izkušnje, za katere jih mi, starši, prikrajšamo zaradi prevelikega zaščitništva in bojazni.
Čas brez nas.
Čisto enostavno. Kakor starši potrebujemo kakšen trenutek miru pred otroki, tako tudi oni potrebujejo čas brez nas. Stari starši pa so najboljša terapija za to.
Vzgojili so nas.
Naši starši so vzgojili nas in uspelo jim je preklemano dobro. Odrasli smo v skrbne mame in ljubeče očete, torej njihova vzgoja ni bila tako napačna.
Sociološka vez.
Če nečesa ne poznamo, se s tem ne znamo soočiti in ustvarimo odpor. Ko so stari starši vpeti v otrokovo življenje, pomagajo ustvarjati medgeneracijsko vez, kar bo pri otroku odpravilo predsodke do drugačnosti. To je za otroka izrednega pomena, saj le tako jo bo razumel, se z njo soočal in lahko ustvaril spoštovanje do drugačnih segmentov družbe.
( povzeto na spletni strani MegaMama)
Medgeneracijsko povezovanje prinaša sodelujočemu novo kvaliteto življenja, zagotavlja občutek sprejetosti in varnosti v kraju kjer živi, lajša osamljenost ter krepi duševno in telesno zdravje.
Vseh podanih tez se zavedamo tudi strokovne delavke v vrtcu.
Zato smo se v skupini “Sončki” odločili, da na oblačen dan pričaramo sonce tako za nas- otroke in vzgoijteljici, kot za stare starše.
Dobili smo se pred vrtcem. Ko so otroci stopili iz igralnice, so zagledali svoje stare mame, stare očete, babice, dedke, none, nonote…kakorkoli že jih poimenujejo. Nič jim ni bilo jasno, zakaj so se pojavili v naši družbi. Vsak izmed njih je stekel k svojemu, mu podal roko in že smo se odpravili na pot proti železniški postaji. Med samo hojo so otroci opazovali promet, živali ter se pogovarjali. Veliko veselje jim je predstavljala hoja po jesenskem listju.
Kmalu smo prispeli na železniško postajo. Ogledali smo si postajo, pomahali pa smo kar nekaj vlakom in potnikom.
Pogostili smo se s sokom in piškoti.
Ko smo se okrepčali, je sledila pot proti vrtcu. Otroci so bili vztrajni. Tistim, katerim je zmanjkalo moči, so priskočili na pomoč stari starši z raznovrstnimi spodbudami.
In vsem je uspelo. Prišli smo do vrtca, kjer smo se poslovili in odhiteli na kosilo. Utrujeni otroci so hitro zaspali. Kdo bi vedel, kaj lepega so sanjali…
Vsem- staršem, ki so nam pomagali pri organizaciji dogodka ter starim staršem, kateri ste se ga udeležili in si vzeli čas za nas, se zahvaljujemo za ves trud, čas in ogromno dobre volje.
Vsi skupaj smo dokazali, da lahko tudi oblačen dan naredimo sončen. Saj vendar smo- “Sončki”!
otroci z Natašo in Ksenijo
