Vsak začetek v življenju je težak. Tudi vstop v vrtec. Tako za otroke, kot tudi nas, vzgojiteljice in starše.
Postopno uvajanje ima dolgoročne pozitivne posledice na razvoj otrokovih socialnih možganov, ki so ključni pri navezovanju stikov, sklepanju prijateljstev in vzpostavljanju trajnih, izpolnjujočih in osrečujočih odnosov ter posledično na celotno njegovo življenje.
Otrok mora na vzgojitelja razviti sekundarno navezanost, kar pomeni, da se mora ob njem počutiti varno, prijetno, da čuti, da se lahko nanj zanese in da ga vzgojitelj lahko potolaži in je tam zanj. Pri tem je pomembno zavedanje, da se to zgradi postopoma – za to je vedno potreben čas. Enako kot pri nas odraslih. Ko pridemo nekam v novo skupino, novo službo, vedno potrebujemo nekaj časa, da se privadimo novega okolja, novih oseb.
V skupino smo sprejeli sedem novincev.
Nataša, Ksenija, Anisej, Evi, Ian, Ivona, Maj, Maks in Polona smo medse prijazno sprejeli Džano, Jošta, Lovra, Nikolo, Reneja, Taja in Zalo. Dokazali smo jim, da je življenje v vrtcu prijazno. Toplo. Prijetno. Varno. V družbi vrstnikov.
Skupaj počnemo marsikaj.
Se igramo, pojemo, plešemo, peljemo “bibo” na sprehod, spoznavamo novo okolje in ljudi, barvamo, ustvarjamo, se tolažimo…
Skratka- imamo se lepo.
Pohvalili bi tudi otroke, kateri so z nama že od prejšnjega leta. Skupaj z nama ustvarjajo prijetno vzdušje v skupini. Seveda se še vedno radi pridejo stisnit in pocrkljat k nama. Pokažejo tudi čustva. Pokažejo, da jim ni vseeno, ker naju morajo deliti z novinčki. A še vedno premorejo ogromno empatije.
Veseli sva, da tudi letos preživljava svoje delovne dni v družbi prijetnih ljudi. Tako otrok, kot staršev.
Hvala vsem skupaj, da…preprosto- ste!!
Nataša in Ksenija
