Končno smo dočakali izlet v Kekčevo deželo! Polni pričakovanj smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili na pot. Na postajališču Voklo smo imeli čas za prvi postanek in malico.
V Kekčevi deželi je Bedanec, žal predrl gumo na Bedancbusu, a smo kljub njegovi oviri prišli do njegove koče in rešili Mojco.
Srečna Mojca nam je pripovedovala o Bedancu in njegovem ogabnem kuhanju.
Šli smo naprej po gozdu in odkrili veliko Bedančevih pasti.
Malce v strahu smo izza dreves zagledali, kako prihaja Bedanec.
Bili smo pogumni in ga z oponašanjem sove pregnali na goro Špik. Pozdravili smo tudi Brinclja, ki je imel čudovito hišo s super hitrim toboganom.
Nato pa se nam je pridružil še navihani Kekec. Popeljal nas je do skrivnega rova…
… nam pokazal grob Volkca in skupaj smo zapeli nam vsem znano Kekčevo pesem.
Na pašniku se nam je pridružila še teta Pehta…
… in skupaj smo odšli do njenega laboratorija, kjer pripravlja zdravilne kapljice ter kasneje še do njene hiše. Tam smo si malce odpočili,…
… si ogledali zanimivo notranjost in se po toboganu spustili v seno.
Teta Pehta je bila zelo prijazna. Pripravila nam je okusen čaj in slastno pecivo, ki ga je Kekec z veseljem razdelil med otroke in vzgojiteljice.
Bilo je nepozabno doživetje! Polni novih vtisov smo se v popoldanskih urah srečno vrnili v našo Pivko.
Otroci iz skupine Kamenčki s Katarino, Katjo in Polono
