Vedno, kadar otroci zagledajo Uršo, se jim usta razlezejo v širok nasmeh. Obenem nam povedo: »Spet bomo ustvarjali!!!«, »Spet se bomo nečesa novega naučili…«…In ob takih razmišljanjih otrok dobimo vsi skupaj potrditev, da delamo dobro in po naših zmožnostih najboljše zanje.
Nasmejana je vstopila Urša v »Sončkovo« igralnico. Z rdečo delavno škatlo v roki, v kateri so bili pripomočki in orodje za ustvarjanje, izmed njih pa je kukal dinozaver. In na to tematiko smo ustvarjali. Stekel je pogovor, kaj vse bi lahko ustvarili. Predvsem fantje so dejali, da bi ustvarili goro Mont Blanc, kateri pravijo tudi »Bela dama«. Nanjo bi postavili dinozavre. Deklicam se je porodila ideja, da bi ustvarile »Mesto dinozavrov«. Le redki so si upali priznati, da bi naredili dinozavra, ampak….da ne vedo, kako. Skupaj smo razglabljali o tem. Velikokrat smo slišali izjavo, da bi za nasvet povprašali Uršo. Tudi ona je otrokom povedala, kako bi sama oblikovala to ogromno žival. Otroci so komaj čakali začetek ustvarjanja. Med seboj so se dogovorili, kdo bo s kom v skupini oblikoval glino. Nekateri imajo željo ustvarjati sami, drugi pa v manjših skupinicah. Vsem pa je glina v prvi vrsti material za manipuliranje, sprostitev, ustvarjanje… Pod njihovimi drobnimi rokami so nastajale prave umetnine. Najbolj pogumni so se lotili tudi teh starodavnih živali.In, vsi skupaj smo bili navdušeni nad njimi. Koliko vztrajnosti in spretnosti zmorejo drobne ročice in prstki…
Nekateri otroci so ustvarili torte, drugi so v svojo torto skrili namišljenega dinozavra, tretji avtomobile… Čas vedno prehitro mine pri takih stvareh in kmalu smo morali svoje podpisane skulpture odnesti na stopnišče, kjer se bodo sušile nekaj časa.
V upanju na čimprejšnje snidenje, druženje in ustvarjanje smo se poslovili od Urše.
