Pomladno prebujanje je doseglo tudi našo skupino. Na okna smo prilepili zvončke. Mize smo okrasili s pravimi zvončki in trobenticami, ki smo jih nabrali ob obisku gozda ali na sprehodih. Za mamice smo izdelali darila za materinski dan. Še več časa smo namenili bivanju na prostem in uživanju na svežem zraku.
S table smo izbrisali zimsko dekoracijo in se spraševali, kaj naj narišemo nanjo. Fantje so dali pobudo, da bi oni narisali travo in smo pričeli. Vsak dan malo. Saj slika velikanka meri približno 1,20 m x 3,00 m. Deklice so narisale še rožice, ptičke, oblake in sonce. Nastala je čudovita umetnija izpod rok naših malih umetnikov.
Občudovali smo jo vsak dan. V igralnico smo na oglede povabili tudi starše, ki se niso mogli načuditi njeni lepoti! Žal slika že od 16. marca sameva. Kot sameva tudi vrtec, ki je zdaj samo prazna stavba z opremo. Namreč vrtec smo ljudje, ki ga ustvarjamo. Tvorijo ga mala srca – otroci in velika srca – vzgojiteljice, kuharji, čistilke, hišniki, računovodkinje …
Virus je naredil svoje. Ne vemo, koliko dobrega ali slabega bo naplavil. A mogoče smo dobili edinstveno priložnost za spremembo. Namreč zelo redko, družba v celoti, dobi priložnost za tak “remont”. Globalno divjanje, ki se je ustavilo, je ponudilo mir, tišino, sonce, zrak, predvsem pa čas, da opazimo, da smo živi, da čutimo in mislimo kot živa bitja.
Zdaj imamo zavest, da bi bil lahko svet drugačen. Ali bomo dovolj močni in pogumni, da izkoristimo največjo priložnost, ki nam jo virus ponuja?
S tem vprašanjem zaključujem naše javljanje iz karantene. Zelo vas pogrešamo in se veselimo ponovnega srečanja z vami. Upamo, da ste vsi v redu in maksimalno uživate z vašimi najbljižnjimi.
SREČNO DO SNIDENJA!
Marija, Katja in Polona
