V našo skupino bo mesečno prihajala Matičeva mama Urša. V mesecu novembru smo se srečali drugič. Med otroke je prišla z opravičilom…Da ji je žal, ker jih ni vsak dan pozdravila. Obljubila jim je, da jim bo vsak dan, ko bo prišla po Matica, pomahala na vratih. Neslišno.

Znova je bil v središču pozornosti “powšter”. Njihov prijatelj. S katerim lahko počnejo, karkoli (za)čutijo- ga boksajo, brcajo, se vanj stisnejo, kričijo…Vrsta pred njim se nikoli ne konča. Edino pravilo, katerega se morajo držati je to, da morajo ob tem poskrbeti za svojo varnost. Kako zanimivo je otroke opazovati ob tem,… Smeh, pozitivna čustva.. Izkazovanje moči. Nežnosti.

Danes pa smo dobili nekaj novega. “Prestol”. Prestol, kjer se bomo v trenutku, ko bomo to potrebovali, tam pogovorili s svojim srčkom. Ga skušali začutiti. Zavedamo se, da je to dolgotrajen proces. In tega se bomo “učili” na čarobnem mestu- našem prestolu. Ustvarili smo ga skupaj z Uršo in mu dali v igralnici posebno mesto. Preden smo ga začeli uporabljati, smo ga posuli s čarobnim prahom. Da bi na njem čim bolje začutili svojega življenjskega prijatelja- svoj srček.

Med mamo in otroki se je vzpostavil prijeten in zaupljiv odnos že ob drugem obisku.

V njihovih očeh opažamo iskrice.

Iskrice pričakovanj.

Kaj bo tokrat novega. Vsakič posebej.

In ne v smislu materialnih dobrin.

Kar nam mama prinese, je “powšter” in ona sama.

Pripravljena poslušati in sprejeti otroke take, kakršni so.

In temu mi pravimo….čarobnost….

Mami Urši se zahvaljujemo za lep dan…

(Skupno 340 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost