Reševalec: delavec reševalne postaje, usposobljen za prevoz poškodovane ali obolele osebe in dajanje prve medicinske pomoči.
(povzeto po SSKJ)
Kako skopa je definicija besede, če pomislimo, kako “veliko” in pomembno je njihovo poslanstvo- pomoč sočloveku in reševanje življenj… To so ljudje, ki delajo s srcem in za dobro drugim. V tistih, “reševalnih” trenutkih, ne pomislijo nase, ampak na vse druge okoli sebe, potrebne pomoči.
In to srčnost smo imeli možnost spoznati pri Andreju Bratini . Andrej je Mašin ata, Maša pa je dijakinja, ki v naši skupini opravlja prakso.
V skupino je prišel preprosto in hudomušno z vprašanjem: “Kdo je poškodovan? Kdo nas je poklical, da prihitimo na pomoč?” Otroci v prvem trenutku niso natančno vedeli, kdo sploh in zakaj je prišel. Toda kaj kmalu so ugotovili…Sledilo je prepletanje pogovora in razlag. Otroci so spoznali njegov poklic, vsebino torbe, katere težo so tudi sami preizkusili (kar povprašajte jih, koliko je težka), si nadeli njegovo jakno in čelado, kar pa jih je najbolj razveselilo- spremenili so se v poškodovance. Nekatere je bolela roka, druge noga, tretje glava, srce…. Nekateri so dogajanje opazovali iz varne razdalje. Važno nam je bilo, da s(m)o izgubili strah in zadržek pred njim. Otroci so bili debelo uro aktivni in vedoželjni.
In ata Andrej je vsem prisluhnil in odgovarjal na vprašanja.
Druženje je prehitro minilo. Z iskricami v očeh smo se poslovili.
Od človeka z velikim srcem.
Obljubil nam je, da nas v mesecu januarju še enkrat obišče; tokrat z reševalnim vozilom. Da ga pobližje vidimo, spoznamo, preizkusimo… In mi komaj čakamo!!!
Hvala Andreju in Maši za lepo izkušnjo in dogodivščino.
“Medvedki” z Natašo in Ksenijo
