Prvo četrtkovo dopoldne v mesecu decembru nam je s svojo prisotnostjo polepšala kiparka Urša Toman. Z njo in glino smo se spoznali že v mesecu oktobru. Tokratno druženje smo pričeli tako, da je Urša prinesla v igralnico potovalko, v njej pa presenečenje. Otroci so s pomočjo čutil ugibali, kaj se skriva v njej. S skupnimi močmi smo ugotovili, da se skriva nekaj lesenega. Umetnica nam je pokazala dva človečka. Presenetila nas je z obljubo, da nam bosta delala družbo nekaj časa. Mi pa bomo morali skrbeti zanju, ju čuvati…
Ob prejšnjem srečanju nam je kiparka obljubila, da nam prinese pokazat katerega od njenih kipov.
Vsak kip ima svojo zgodbo. Spoznavali smo tudi materiale, iz katerih so kipi narejeni.
Sledil je nam najljubši del- ustvarjanje in manipuliranje z materialom. Novost je bila ta, da smo spoznali orodje za obdelovanje gline. Otroci so bili nad njim navdušeni.
Otroci so oblikovali hiše, inventar v njej, večina deklic je “pekla” slaščice, nastale so žoge, traktorji, snežaki…
Motive so vzeli iz njim znanega vsakdanjega življenja. Le tako so lahko ustvarjali spontano.
Skoraj vsak otrok je sprva, ko je dobil glino v roke, material začutil, ga gnetel, metal…, po času pa so začele nastajati umetnine. Razdeljeni so bili v manjše skupine. Vsaka skupina je dobila večjo podlago, na kateri so ustvarili skupinsko skulpturo. Preko ustvarjanja so prišli do spoznanja, da se skulptura spreminja, če ji nekaj dodajamo, odvzemamo… Nekateri otroci so že ustvarili “kip”, nato pa so ga podrli- uničili in naredili novega.
Za nami je prijetno druženje. Polno novih spoznanj in izkušenj.
Vsi smo že v pričakovanju ponovnega druženja.
Hvala Urši za prijetno druženje.
“Sončki” z Natašo in Ksenijo
