Uvajanje otrok v vrtec

KAKO LAHKO POMAGATE OTROKU?

Vrtec je ustanova, kjer otrok preživi del svojega časa med vrstniki. Igra kot eden pomembnejših dejavnikov otrokovega razvoja, poteka v skladu z nacionalnim programom, imenovanim Kurikulum. Dejavnosti so organizirane tako, da otrok razvija svoje sposobnosti na vseh področjih; uči se samostojnosti, pridobiva nova znanja in izkušnje v odnosu do sovrstnikov in odraslih obenem pa se uri v sporazumevanju …
Ob začetku šolskega leta se vzgojitelji srečamo s številnimi novimi obrazi. Tudi mi se moramo ponovno uskladiti s skupino otrok, ki nam je zaupana. Čeprav del otrok že poznamo, pa je za nami poletje. V času dopustov je vrtec organiziran tako, da se skupine združujejo. Spremembe, ki takrat nastanejo, vplivajo tudi na osnovno celico skupine. V mesecu septembruse ponovno združimo, običajno v novem prostoru, in k jedru skupine postopoma vključujemo otroke novinc. Zato v uvajalnem obdobju, kot ga imenujemo, posvečamo veliko pozornosti medosebnim odnosom in počutju otrok. Pri tem so nam v veliko pomoč informacije staršev o otrokovem značaju, njegovih navadah, izkušnjah … Zelo pomemben je vsakodnevni stik in izmenjava informacij o otrokovem počutju tako doma kot v vrtcu. Na tej podlagi počasi gradimo tudi zaupanje otroka do nas in sovrstnikov.
Menimo, da je bolje, če otroka vključite v vrtec postopoma. Nekaj osnovnih informacij o življenju in delu v vrtcu boste slišali na prvem roditeljskem sestanku, ki bo v sredini junija. Ostale podatke, ki se navezujejo na uvajanje otroka, pa starši prejmejopri vzgojiteljici.
Z vstopom v vrtec se pri otrocih pojavijo različni strahovi povezani s spremembami, ki takrat nastopijo v otrokovem življenju (nov prostor, novi obrazi, vključevanje v skupino, stiki s sovrstniki, prvič je otrok za določen čas brez staršev oz. drugih znanih oseb …).


Republiški aktiv svetovalnih delavcev Skupnosti vrtcev Slovenije je pripravil nekaj priporočil, ki naj bi pomagala otroku pri vključevanju v novo skupnost.

PRED VKLJUČITVIJO V VRTEC

  • postopoma navajajte otroka na vašo odsotnost (prosite svoje bližnje, da občasno popazijo na otroka, medtem pa lahko v bližini čakate in ste takoj ob otroku v primeru, da se nikakor ne potolaži);
  • vzpodbujajte ga k samostojnosti pri jedi, obuvanju, skrbi zase, pri igranju … (otrok naj pozna svoje stvari – obleko, obutev …);
  • navajajte ga na potrpežljivos, da se ne bo ob prehodu v vrtec počutil zapostavljenega, ker ne bo mogel biti vedno prvi;
  • otroku, predvsem nekoliko starejšemu, pripovedujte o življenju v vrtcu, lahko ga pripeljete na vrtčevsko igrišče ali v vrtčevsko skupino in ga predstavite vzgojiteljici, v knjižnici imajo tudi slikanice s to tematiko, lahko mu tudi razložite vzroke za vključitev v vrtec;
  • sami poskušajte gledati na vrtec v pozitivni luči in se odkrito vprašajte, ali se zmorete ločiti od otroka, ker se vaši občutki in odnos do vrtca prenašajo na otroka in njegovo doživljanje vrtca.

V VRTCU

  • pomembno je postopno uvajanje otroka v vrtec s prisotnostjo enega od staršev, starša se dogovorita, kdo bo uvajal otroka v vrtcu. Navadno je to mama, vendar se je že večkrat izkazalo, da se otrok laže in hitreje navadi na spremembo ob očetu. To se dogaja predvsem takrat, ko mama ločitev od otroka težko sprejme ali pa jo razume celo kot izgubo. Takrat svoje občutke prenaša na otroka in verjetno je za oba laže, da skuša ločitev olajšati oče;
  • redni pogovori med starši in vzgojiteljico;
  • omogočiti otroku, da ima ob sebi svojo ljubkovalno stvar ali igračo, saj mu ta objekt daje občutek varnosti;
  • več telesnega kontakta, ljubkovanja, otroku olajša čustvene stiske;
  • otroku vsakič povejte, da boste zagotovo prišli ponj;
  • imejte stalen ritem prihodov in odhodov, saj le ta daje otroku varnost in zaupanje;
  • v vrtec naj otrok prihaja redno, kljub začetniškim težavam;
  • do otroka bodimo potrpežljivi, kadar se vede drugače, sicer bo otrok našo nestrpnost in nezadovoljstvo doživel kot lasten neuspeh;
  • z vzgojiteljico se odkrito pogovorimo o težavah in ne skušajmo na vsak način najti krivca za otrokovo drugačno vedenje, če se otrok ni še navadil vrtca.