S Timovo nono Valerijo smo se dogovorili, da nas bo v februarju, mesecu kulture, popeljala v svoj čarobni svet knjig. In tako nas je v torek dopoldan Tim odpeljal do hiše, kjer sta nas pričakala nasmejana Valerija in Stojan.
Druženje smo pričeli v dnevnem prostoru, kjer smo izvedeli, kdo je začetnik našega jezika. Spoznali smo Biblijo in Trubarjev Register. Pozornost nam je pritegnila zbirka Kajetana Koviča, v kateri avtor pripoveduje o medvedku Pikiju Jakobu in mačku Muriju.
Zatem nas je povabila v prvo sobo. Ker je sama navdušena popotnica, vsebuje njena zbirka pester nabor knjig o različnih državah in krajih. Tudi o rodni Pivki.
V drugi sobi smo spoznali knjige in zbirke za otroke. Tukaj sva tudi Nataša in Ksenija preko literature zajadrali v čas otroštva. Tudi otroci so pokazali veliko željo in zanimanje za brskanje po njej.
Spoznali smo, kako najdemo v slovarju pomen tuje besede.
Prisluhnili smo zgodbi, ki nosi naslov: “Otroka, ki sta imela rada knjige”.
Za fante je bila najbolj zanimiva tretja soba. V njej so spoznali knjige o raznovrstnih vozilih.
Ob koncu si je vsak otrok še ogledal knjigo po lastni izbiri.
V zahvalo smo jima podarili sliko, katero so otroci sami ustvarili.
V literarnem duhu smo se od njiju poslovili z mislijo:
“Noben prijatelj ni tako zvest, kot je knjiga. (Ernest Hemingway)
Hvala noni Valeriji, da je z nami preživela veliko lepih in poučnih trenutkov s knjigami v roki.
